povsod okoli mene je
opazujem jo
ko krpa svojo koščenost
in na raztrgan del
lepi znamko s sliko življenja
ki nikoli ne joče
z votlimi očmi obiskuje
razglašene lokale
pijača se razliva preko kock
piramide in polja teles
v prazno posodo
ki je bila nekoč moja mama
diši po skisanem mleku
in po roki na zabuhlem grlu
opoteka se
do najmanjše hiše
in navzdol v sobe
kjer je samota obesila strah
pobere vrvi
in se zagrize
lačna in pohlepna
med usta ljubimcev
obogobogobog
na smrt si želim živeti
Poslano:
03. 01. 2015 ob 20:23
Spremenjeno:
04. 01. 2015 ob 10:18
Rada bi mnenje, če je bolje v kiticah ali bolj združeno?
prej je bilo takole
povsod okoli
mene je
opazujem jo
ko krpa
svojo koščenost
in na
raztrgan del
zalepi
znamko s sliko
življenja
ki nikoli ne joče
z votlimi
očmi obiskuje
razglašene
lokale
pijača se
razliva
preko kock
piramide in
polja teles
v prazno posodo
ki je bila
nekoč moja mama
diši po
skisanem mleku
in po roki
na zabuhlem grlu
opoteka se
do najmanjše
hiše
in navzdol v
sobe
kjer se
strah
igra s
samoto
pobere
zastave
in se
zagrize
lačna in
pohlepna
med usta
ljubimcev
obogobogobog
na smrt si
želim živeti
urednica
Poslano:
04. 01. 2015 ob 09:56
Spremenjeno:
04. 01. 2015 ob 09:57
Meni se zdi boljše, da uporabiš prazne verze vmes, saj je pesem zelo zgoščena ... lahko tudi:
povsod okoli
mene je
opazujem jo
ko krpa
svojo koščenost
in na
raztrgan del
zalepi
znamko s sliko življenja
ki nikoli ne joče
z votlimi
očmi obiskuje
razglašene
lokale
pijača se
razliva preko kock
piramide in
polja teles
v prazno posodo
ki je bila
nekoč moja mama
diši po
skisanem mleku
in po roki
na zabuhlem grlu
opoteka se
do najmanjše
hiše
in navzdol v
sobe
kjer se
strah igra s
samoto (strah se igra s samoto je malce klišejsko...)
pobere
zastave
in se
zagrize
lačna in
pohlepna
med usta
ljubimcev
obogobogobog
na smrt si
želim živeti
Zaključek je močan, zadane. Lp, Ana
Hvala, Ana.
Namesto kjer se strah igra s samoto sem napisala
kjer je samota preveslala strah.
Lp,
Vesna.
sprememba predzadnje kitice, prej je bilo:
diši po skisanem mleku
in po roki na zabuhlem grlu
opoteka se
do najmanjše hiše
in navzdol v sobe
kjer je samota preveslala strah
pobere zastave
in se zagrize
lačna in pohlepna
med usta ljubimcev
zdaj:
diši po skisanem mleku
in po roki na zabuhlem grlu
opoteka se
do najmanjše hiše
in navzdol v sobe
kjer je samota obesila strah
pobere vrvi
in se zagrize
lačna in pohlepna
med usta ljubimcev
Razpoka med privzgojenim in lastnim, med preteklostjo in sedanjostjo, življenje, ki se komaj še plazi ... zadnji verz potroji učinek povedanega. Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!