Drugačne barve človek
Jaz sem drugačne barve človek.
Podnevi iščem luno
in ponoči slišim ptice.
Sem drugačne barve človek.
V gozdu sem siv
in v mestih zelen.
Drugačne barve človek.
Napisal sem že tisoč pesmi
pa nobene do konca.
Barve, človek,
so nekaj tako imenitnega,
da moraš preizkusiti prav vse.
Človek...
Samo človek biti
je pa res dolgočasno.
Zanimiva pesem z originalno kompozicijo.
Sekvence pesmi si sledijo tako, da vsakič odstraniš eno besedo iz prvega verza. Lepo se ti je posrečilo vsako novo sekvenco zaokrožiti v svojstvene pomene, ki pa kot celota učinkoviti nastopijo združeno!
Zadnja kitica nas pripravi do tega, da razmišljamo, le kaj vse smo poleg tega, da smo ljudje, še lahko!
:)
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jan Perko
- 29. 12. 2014 ob 12:40
- Prebrano 1074 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 456.4