SMRT DANIJELA BRAJDIČA

Angel smrti se spreletal

je skozi cigansko noč,

sred jeseni, ko vsa zemlja

se ovija v mrak, meglo,

kar zasliši iz naselja

romskega se grozen stok:

zgrudil Danijel se Brajdič

smrtno ranjen je v život.

In razširi ta novica

po vsem mestu se okrog,

že so tukaj policisti,

ki sprašujejo strogo,

kaj da bil je vzrok prereke,

kdo začel je s to rečjo?

Vsi molčijo, ker jih strah je,

da bi maščeval se kdo

od ciganov, ki zabodli

Danijela so v telo.

V tem prišel na kraj zločina

je kriminalistov trop,

iskal vse do zore tamkaj 

je zaman morilski nož.

Brez elektrike in vode

romsko je naselje to,

a kako je, glej, za zlomka,

tu nocoj lepo svetlo!

Skozi gozd pripeljal mrki

se sodnik je z aktovko.

Kri prelita zdaj zavpila

bo ime morilčevo.

Kar tu vidite, gospodje,

s tem od nekdaj je tako:

trije se cigani stepli,

smrt je našel eden rom.

In zasliševali vdovo,

so zakaj, čemu, kako?

Pa je zgolj nemočno v solzah

odkimavala z glavo.

Dala mu je piti vode,

da dočakal bi pomoč,

toda modra luč rešilca

ni prišla dovolj nagló.

Ko izdihnil ji v naročju

slednjič je nesrečni mož,

angel smrti že izginil

 je skozi cigansko noč.

Na naslovnici novic se

znašel Danijel je, rom,

zraven njega Danijela,

vdova Brajdič in njen stok:

vzela sem ga še v naročje,

mu ponudila vodo,

pa mi je izkrvavel ta

Eh, cigan postane slaven

za minuto le tako,

če to trpko slavo plača

s svojo lastno pač krvjo.

Rekla je še Danijela,

Danijela, vdova Brajdič

Slednjič našli vdovo Brajdič

Matej Krevs