slečena praznina
gola se pomaknem čez hodnike
preštejem leteče oči in jih zalepim
na svoje čelo da bi videla
premikajoče se stvarstvo ki mi ga
obljubljaš v svetlobi
slečem se in slečena sem in blago
je četa vojakov ki utripa hoče noče
premišljuje in tehta boleče premike
od podplatov do obrvi ko je golo
prazno in prazno je golo
soba je prazna - tako si rekel - prazna!
ničesar ne bo povedala in ti boš tiho
Tiho bodi! Neumno čudovito bitje
izumrlih dinozavrov
tvoje besede režejo in slečem se
še enkrat počasneje bližje tako daleč
so tvoje roke in gola se pomaknem
čez tvoje oči ki ne vidijo praznine
Lepo... zelo neoblečeno si se morala počutiti, ko si tako izpovedovala...:)
golo, prazno, slečeno ... tam nekje ;)
lep božič :)
Kot Eva, ki se je zavedla golote, kot izumrle vrste nasproti preživelim, mutant, ki za seboj vleče obleke zgodovine in preživi, ker se ne dotakne z besedo in ker ga napolnjuje praznina, Vse drugo je preboleče. Tako se je meni brala, čestitke, Ana
Ana, čudovito branje ...
hvala :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 24. 12. 2014 ob 12:04
- Prebrano 775 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 401.5
- Število ocen: 12