Kje si mladost govori starost

Eno življenje

zapušča pomladne dni

v starost odhiti.

 

Neki novi dom

v domu zapuščenih stark

še čaka postelja.

 

Sive mrene

gledajo nevidne okove

ki so jim nadeti na noge.

 

Roke so kot odrevenele

a kljub vsemu še štrikajo

zavozlane nitke.

 

Za naraščaj

rdeče kot sonce

gledajo z mize v nebo.

 

Kličejo izgubljeno pomlad

s solznimi očmi

topijo žarke starega sonca.

 

Postarala se je zemlja

gledam osivele sence

s počasnimi premiki.

 

Ne vrneš se v mladost

mi kliče tiho tema noči

ko mi vzame še en dan.

 

Počakala boš

do zadnjega dneva

in tukaj ni milosti.

 

Dom za tisoč ljudi

odpisanih in čakajočih

na zadnji izdih.

 

Čas je za tablete

sladkorna napada

žalost se veča.

 

Vodijo me tuje roke

po cesti, katero ne zmorem več

a me še kar porivajo v njo.

 

Naredim en postaran krog

preberem zgodbo

nekega bivšega časa.

 

Ni mi lažje.

Stojim na očesih

ki so začeli rasti na nogah.

 

Puščam mladosti

ki me umiva

da mi obriše obraz.

 

Kje si mladost.

Svobodna ptica

razširjenih kril.

 

Zakaj me zapuščaš

ko še nisem snedla medu

iz steklenega vrča.

 

Vračam se v nebo

telo se uleže

vreme je lepo

in zemlja je suha.

IŽ-lev

odhod

Poslano:
23. 12. 2014 ob 08:31

Lepo si se preteleportirala v čas, ki ga še ne živiš. Včasih v mladem telesu živi zrelost, tako, kot v starem najdemo igrivost...

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
23. 12. 2014 ob 09:11

Hvala ti Ines. Odkrito povedano da nisem imela občutka niti da bom

dočakala ta leta. Ta naprej pa upam da ne pristanem......v kakšnem domu.

Lepo bodi.

hope

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
23. 12. 2014 ob 09:43

In ti močni občutki topline, minevanja, jekov vigrednega sonca, nekje iznad daljnih, širnih obzorij, te začnejo božati z neznano mehko roko nostalgije, ko izpod mladih, vitkih dreves, začneš skoraj nezavedno opažati, v nekakšnem trepetu poetične alegorije, nove cime in šumljaje iskrivih studenčkov... Za prmej, spoštovana Hope, ti je v taki družbi enostavno počakati jesen...

lp

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
23. 12. 2014 ob 09:48

Ne vem kako a vem da na koncu pride starost

če matilda ne pride že prej. Nekako kot da se ves čas

pripravljam na zimo in v jeseni sem tako glede mojega počutja.

Za čas odhajanja.....do konca.....čistega....

Hvala ti za tvoja občutja ob branju Sašo,

Lp, hope

Zastavica

srecok

Poslano:
23. 12. 2014 ob 16:39

lepo lepo lepo.... vsaka kitica kot haiku.....morda probam, če lahko :)

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
23. 12. 2014 ob 17:04

Ja srečok, seveda lahko tako pišeš.

In navijam da boš napisal odmevno....da dobiš največ.

Res pa je da se iz dneva v dan počutim bolj staro....

Lepo bodi,

hope

Zastavica

srecok

Poslano:
23. 12. 2014 ob 17:10

Bodi sonce, ki je sedaj komaj rojeno....Svarog je postal Svarožič... Vsi smo sonce in Svetloba..:)

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
23. 12. 2014 ob 20:21

Bodimo tisto sonce, ki sveti z vsako besedo in dejanji posebej.

Naredimo ta svet ki je lepši z besedo in vso svetlobo.

Svetimo. Lepo si to napisal zato jaz nisem napisala nič novega.

A bodi lepo srečok.

Lp, hope

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

IŽ-lev
Napisal/a: IŽ-lev

Pesmi

  • 23. 12. 2014 ob 02:57
  • Prebrano 981 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 288

Zastavica

Imate vsaj eno nujno obvestilo! Želite pregledati obvestila?
Ste prepričani, da želite zapusti stran? Vse spremembe bodo zavržene!