
Eno življenje
zapušča pomladne dni
v starost odhiti.
Neki novi dom
v domu zapuščenih stark
še čaka postelja.
Sive mrene
gledajo nevidne okove
ki so jim nadeti na noge.
Roke so kot odrevenele
a kljub vsemu še štrikajo
zavozlane nitke.
Za naraščaj
rdeče kot sonce
gledajo z mize v nebo.
Kličejo izgubljeno pomlad
s solznimi očmi
topijo žarke starega sonca.
Postarala se je zemlja
gledam osivele sence
s počasnimi premiki.
Ne vrneš se v mladost
mi kliče tiho tema noči
ko mi vzame še en dan.
Počakala boš
do zadnjega dneva
in tukaj ni milosti.
Dom za tisoč ljudi
odpisanih in čakajočih
na zadnji izdih.
Čas je za tablete
sladkorna napada
žalost se veča.
Vodijo me tuje roke
po cesti, katero ne zmorem več
a me še kar porivajo v njo.
Naredim en postaran krog
preberem zgodbo
nekega bivšega časa.
Ni mi lažje.
Stojim na očesih
ki so začeli rasti na nogah.
Puščam mladosti
ki me umiva
da mi obriše obraz.
Kje si mladost.
Svobodna ptica
razširjenih kril.
Zakaj me zapuščaš
ko še nisem snedla medu
iz steklenega vrča.
Vračam se v nebo
telo se uleže
vreme je lepo
in zemlja je suha.
Hvala ti Ines. Odkrito povedano da nisem imela občutka niti da bom
dočakala ta leta. Ta naprej pa upam da ne pristanem......v kakšnem domu.
Lepo bodi.
hope
In ti močni občutki topline, minevanja, jekov vigrednega sonca, nekje iznad daljnih, širnih obzorij, te začnejo božati z neznano mehko roko nostalgije, ko izpod mladih, vitkih dreves, začneš skoraj nezavedno opažati, v nekakšnem trepetu poetične alegorije, nove cime in šumljaje iskrivih studenčkov... Za prmej, spoštovana Hope, ti je v taki družbi enostavno počakati jesen...
lp
Ne vem kako a vem da na koncu pride starost
če matilda ne pride že prej. Nekako kot da se ves čas
pripravljam na zimo in v jeseni sem tako glede mojega počutja.
Za čas odhajanja.....do konca.....čistega....
Hvala ti za tvoja občutja ob branju Sašo,
Lp, hope
lepo lepo lepo.... vsaka kitica kot haiku.....morda probam, če lahko :)
Ja srečok, seveda lahko tako pišeš.
In navijam da boš napisal odmevno....da dobiš največ.
Res pa je da se iz dneva v dan počutim bolj staro....
Lepo bodi,
hope
Bodi sonce, ki je sedaj komaj rojeno....Svarog je postal Svarožič... Vsi smo sonce in Svetloba..:)
Bodimo tisto sonce, ki sveti z vsako besedo in dejanji posebej.
Naredimo ta svet ki je lepši z besedo in vso svetlobo.
Svetimo. Lepo si to napisal zato jaz nisem napisala nič novega.
A bodi lepo srečok.
Lp, hope
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!