debata

kolikor sem seznanjen, se napr. v Londonu celo mladi avtorji predstavljajo ne z originali, temveč s printi, razstavljajo kopije svojih del, ki jih prodajajo po več sto funtov, tudi za 500 ali 1000 na sliko manjšega formata, in tudi prodajo, če je potrebno v kakem temu primernem lokalu

 

medtem, ko je pri nas težko prodati original za 200 evrov v galeriji

kaj je šele Grohar, ki predstavlja nacionalno vrednost. zakaj bi nekateri "kupci" radi, zaradi prestiža, pa še to čim bolj zastonj? tudi on je bil svoj čas lačen, a tega se noben ne vpraša. danes je original skoraj nemogoče kupiti

(simon)

÷

÷

Poslano:
20. 12. 2014 ob 19:57

če imaš kakšnega znanca, ki je zaposlen v javnem sektorju, ga vprašaj za kakšno idejo ;)

lp

Zastavica

Talitha Jaguar

Poslano:
20. 12. 2014 ob 20:26
Spremenjeno:
20. 12. 2014 ob 20:29

Simon, odgovor je na koncu Simonitijeve!


Dobro ustvarjaj!

Drugače pa malarji, pizzopeki in vodovodarji nikol ne bodo čist brez fičnika - če se ti da neki časa resno delat.

V javni upravi se dela tudi z otroki s posebnimi potrebami - ali  bi se lotil tudi vseh solz glede tega doma, Bagon!!?



Delo, 01.08.2014 00:00:00

Kaj pripravljajo
Barbara Simoniti

Pesnica, pisateljica in prevajalka

»To poletje bom v pisateljski rezidenci – v svojem stanovanju v Ljubljani. Ne bo se mi treba privajati na novo okolje in zelenjava mi raste na vrtu. Za seboj imam dve leti gostovanj z Močvirniki, tudi osem branj v Nemčiji (www.barbarasimoniti.com). Povsod so mi razgrabili plakate ilustratorja Petra Škerla z vprašanjem: 'Kdaj bo izšla cela knjiga v nemščini?' Le kdo bi to mogel vedeti? Moji založbi zagotovo ni mar. Ko sem si na neki šoli že oblačila plašč, je pritekel deček, me objel in navdušeno rekel: 'Močvirniki so tretja najboljša knjiga na svetu!' Te pohvale zlepa ne bo kaj preseglo.

Moje poletno ustvarjalno zatišje ob delovni štipendiji bodo zmotile korekture Gulaga Anne Applebaum, ki sem ga prevajala leto dni. Izjemna knjiga, pretresljivo branje, a izglodalo mi je dušo. Ljubša motnja mi bo slikanica Andrej Nespanec, ki jo končuje Peter Škerl, da gre v tisk. Morda nama jo bodo do takrat že plačali. Drugače se bom potopila v Močvirnike II; bralce pač zanima, kaj počenjajo pozimi. 'A bi ti hotela živeti med močvirniki?' me je vprašal drugi nemški deček. 'Bi. Mislim, da se imajo dobro.' Tako zares gre pri mojem delu. In mamijo me že nove zamisli. Hotela sem se lotiti satire o ščurkih, a so se mi zasmilili: ne zaslužijo si primerjave z ljudmi in zlivati gnev je prelahko. V časih gospodarske krize, družbenega razpada in razbitih kompasov pisati čarobna besedila pa je subverzivno početje. Moja oblika upora. Delati dobro je edini zanesljivi način preživetja.«

Zastavica

(simon)

Poslano:
23. 12. 2014 ob 14:37
Spremenjeno:
23. 12. 2014 ob 14:40

hvala za komentarje! Talitha, lepo misel si posredovala, se absolutno strinjam z njo in jo živim ...

surovino za "pesem" sem črpal iz komentarjev iz facebooka, kjer sem tudi sam pristavil svojega, ko me je zmotilo razmišljanje nekoga. za boljši oris bom podal (copy-paste) bistveno, govor pa je bil o relaciji kopija-original (imena akterjev sem označil le z začetnicami, zaradi diskretnosti):

B.Ž.: Kopijo kot nekaj neokusnega kot tudi negativnega nas je naučil dojemati šele z avtorstvom obsedeni umetnostni diskurz zadnjih dveh stoletij. Ta je osnova tudi za taka bizarna dogajanja ... no, ne vem, mrbit imajo pa prav ti uzbeški kustosi in kupci nek alternativen odnos do kopij. Še ena lepa o kopijah od Benjamina Đorđevića je, da so kopije pravzaprav spomini ...

R.C.: Upam, da cesa podobnega ti ne pocnes z nasimi slovenskimi impresionisti, ker si vrhovna izvedenka in bi lahko vsakega pretentala. Samo to upam !

B.Ž.: Ja, itak. A rabiš?

R.C.: Sam ne dam vec k 150 evrov za Groharja. Rabim pa nekaj v merah 150 x 180 cm. Najdi al.pa lahko mal tud obrezemo. Tak format bi se mi podal nad jedilno mizo...

B.Ž.: R., ne vem, ne vem. Imaš hud apetit. Za slovenske razmere pred sto leti je to namreč hudo velika slika. Nov Grohar te velikosti bi bil cela senzacija ... na slovenskem trgu bi bil najbrž v hipu daleč najdražja slika. Pomlad je velika samo 120 x 140 cm ... tko, da je ne bi hotu, a ne? Morda bi ti vseen recimo jaz naslikala novo Pomlad po meri, ki jo rabiš? Bila bi večja, novejša, vsebovala bi že strokovni diskurz in znanstveno interpretacijo, ker bi se to kr zlival skoz moje roke. Kaj praviš?

R.C.: Ma oprost, ker sem tko neveden. Da ne bomo kompliciral pa pol to Pomlad prnes. Mogoce bi skor rajsi Jesen, ce je. Ce pa ni, pol pa tko kot receno, da ne bomo prevec picajzlast, kar tisto Pomlad lahko kr pri vhodnih vratih pustis.

S.J.F.: kolikor sem seznanjen, se napr. v Londonu celo mladi avtorji predstavljajo ne z originali, temveč s printi, razstavljajo kopije svojih del, ki jih prodajajo po več sto funtov, tudi za 500 ali 1000 F na sliko manjšega formata, in tudi prodajo, če je potrebno v kakem temu primernem lokalu, medtem, ko je pri nas težko prodati original že za 200 evrov v galeriji. kaj je šele Grohar, ki predstavlja nacionalno vrednost. zakaj bi nekateri kupci radi, zaradi prestiža, pa še to čim bolj zastonj? tudi on je bil svoj čas lačen, a tega se noben ne vpraša. danes je original skoraj nemogoče kupiti.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

(simon)
Napisal/a: (simon)

Pesmi

  • 20. 12. 2014 ob 06:45
  • Prebrano 847 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 30.1
  • Število ocen: 2

Zastavica