Prhnenje
hodim po suhem listju
zdi se da so to trupla dni
ki so nezavedno spreminjala barve
dokler se niso zvila in odpadla
v barvah je prebivala sreča
dokler je lahko upala da jo bo nekdo
vendarle opazil tam med žilami
na vsaki točki stika
pod nogami kjer se menjava
teža levega in desnega stopala
se spreminjaš v prah nedoločljivega
odtenka minevanja
nekoč me je pretresla razstava slik
naslikanih iz blata in obstaja
čisto majhna verjetnost
da se bom nadaljeval kot eksponat
Besede, kot so življenje, ljubezen, smrt. V pesmi jih namenoma nisem uporabila, vendar se intenzivno ukvarjam z njimi. V podobah, ki so pravzaprav vsakdanje, jih vidim. Najdem stike žil v listih, ki omogočajo pretok življenjske tekočine. Se vsak zaveda, da ves čas odmetava okruške, svoje celice, ki se spreminjajo v prah, blato? Vse do konca, ko bomo postali hrana črvom ... Vse živo pa je vedno produkt ljubezni, mar ne?
Ana, kaj bi pa ti predlagala za naslov?
LP, mcv
Prhnenje?
Mislim, da bi bil tak naslov primeren za, hm, recimo ironično pesem ali pesem, ki bi preimenovala reči ...
Lp, Ana
Se mi zdi, da zdaj pesem dobi novo, globljo dimenzijo (kot če bi se spraševala o tem, kako ljudje razumejo klišejske besede ...) - pa tebi?
Čestitke,
Ana
Res je, hvala.
Na začetku sem se oprla na misel v naslovu, vendar se sam stavek ni ravno stilsko ujel z besedilom pesmi.
Mogoče poskusim kdaj tudi z daljšim naslovom pri kaki drugi pesmi.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 19. 12. 2014 ob 18:08
- Prebrano 938 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 299.78