Prišla sem

in prižgal si svečki

svetli, dišeči.

Rekel si,

da v romantiki

se lepše ljubi

ker gledaš moje telo,

padaš

navznak k meni

v mehkobo

zimskih trav,

ki jih zmrzal

še ni zamrla

in še padajo

navzdol.

Slak pada

nad posteljo vidim

kako leze nižje

kakor da bi hotel

doseči najina stopala

nama se uležti na ramo

golo in označeno

z iglo ki zbode

in ostane za večno.

Dotikam se

zvezd ki štejejo

najine dotike

ki dajejo

svetlobo

ko je v meni tema

in me razorožiš

vseh besed

 ostanem

brez obljub

razen tiste,

ki nama jo izpolnem.

Sezujem popotne čevlje

spraznem vrečko

božičnih daril

ležem

na levo polovico

ki kmalu postane sredina.

Postavljaš me pokonci

dokler znova ne padem

dokler ne obležim

na tvojih ramenih

mehkih in sladkih

od koncev

in novih začetkov.

Medim se

krila širim

in praznem

praznino.

V globini

se najdeva.

Vedno znova istočasno.

IŽ-lev