NESLIŠNA FREKVENCA ODHAJANJA

Lezem čez rjaste krajine,

skozi hrapavo volčje žrelo,

v katerem rojijo redki gostosevci.

 

Ne dospem odhajati…

 

Gnezdim v belini suhe reke.

S krikom medenih vbodov

prediram porozno opno ivja.

 

Ne dospem odhajati...

 

Skozi rumene vulkanske saje hodim.

Kalcij se mi izloča samo ponoči.

In do stalaktitnega srca me loči le še kamnita solza.

 

Ne dospem odhajati...

 

Odjeknem kot razmagnetena struna.

V zadnji megahertz tišine

zlagam frekvence za na pot.

 

Za pogum odhajanja

odvežem še tvoj spomin

z neslišne terce.

Katarina J.

srecok

srecok

Poslano:
17. 12. 2014 ob 00:55
Spremenjeno:
17. 12. 2014 ob 00:56

megasrčastična :)  lp od papaštrumfa

Zastavica

Katarina J.

Katarina J.

Poslano:
17. 12. 2014 ob 00:58

hvala, papaštrumf. :)

daleč je še do zadnjega megaherca....no, vsaj upam. 

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
19. 12. 2014 ob 22:19

Zvočna kulisa pesmi, ki preseneča s številnimi figurami in metaforami, v katerih vibrira. Dospeti odhajati si lahko razlagamo kot nenehno povezano gibanje, ki se navzven ne razlikuje ... ko se prehajanje iz prihajanja v odhajanje zazdi kot simbol kače, ki grize svoj rep ... Neslišne frekvence se materializirajo v magnetizmu, okamenitvi, rji ... čestitke,

Ana

Zastavica

Katarina J.

Katarina J.

Poslano:
20. 12. 2014 ob 16:45

Hvala za tole globinsko analizo, draga Ana. In za podčrtek. Mi daje vetra za naprej. :)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Katarina J.
Napisal/a: Katarina J.

Pesmi

  • 17. 12. 2014 ob 00:51
  • Prebrano 888 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 299.5
  • Število ocen: 9

Zastavica