RAJE V DALJNI KRAJ
Zakaj v daljni kraj?
Ker je v daljnem kraju moč in radost obenem,
ker se tam ljudje med hojo zibljejo,
ker jim duša zlahka giblje voljno telo
in iz njih še vedno milina sije.
Ker se tam srečni ljudje veselijo srečnih ljudi,
ker tam moj smeh ni preglasen in nespodoben
in se tudi umirjen smehljaj na licih opazi,
se za njim ozre.
Ker tam moški ženski ne le reče "ljubim te",
ampak zanjo tudi življenje vdahne,
ker pravi "midva" in ne "ti ali jaz",
ker je tam ženska lahko ženska, srečna doma in z otroki,
ker ji tam v daljnem kraju ni potrebno nositi kravate in hlačnega kostima,
ker si čez boke lahko ovije kapulano in se ji nikamor ne mudi.
Ker tam v daljnem kraju še čutim dušo,
ker tam še vedno bolj verjamejo "nočnim prikaznim" kot "dokazom",
ker tam še vedno lahko sanjam življenje in živim sanje,
ker lahko živa stopam skozi pravljice in mite kar tam, na ulicah in trgih med ljudmi,
kjer mi čez dan ni potrebno zapreti polken pred vulgarnim razumom
ter tolažiti duše s plamenom vijoličnega dišečega voska in Cesarino Partido.
Ker se tam ne smejijo konjunkciji Lune in Severnega luninega vozla v 10. hiši,
ker v daljnem kraju še častijo Sonce, Luno in Atlantski ocean,
ker v daljnem kraju še slišijo prednike,
ker v daljnem kraju v ritmu bobnov ob plamenih ognja še vedno celo pleme ekstatično praznuje,
golo, brez usnjenih denarnic in samozadostnega nasmeška na ustnicah,
ker tam v daljnem kraju ni pomembno imeti denar, izobrazbo, temveč biti dober človek,
ker je tam v daljnem kraju dom lahko še vedno dom
in je človek lahko še vedno človek.
Dokler je še čas, dokler je še čas,
hočem, da me Boginja Zemlja, Velika Mati, pregneteš in prepojiš s svojo energijo in zavestjo,
da se med tvojimi črnimi hrapavimi stegni rodim v svet ponovno.
Ala!
Ker je v daljnem kraju moč in radost obenem,
ker se tam ljudje med hojo zibljejo,
ker jim duša zlahka giblje voljno telo
in iz njih še vedno milina sije.
Ker se tam srečni ljudje veselijo srečnih ljudi,
ker tam moj smeh ni preglasen in nespodoben
in se tudi umirjen smehljaj na licih opazi,
se za njim ozre.
Ker tam moški ženski ne le reče "ljubim te",
ampak zanjo tudi življenje vdahne,
ker pravi "midva" in ne "ti ali jaz",
ker je tam ženska lahko ženska, srečna doma in z otroki,
ker ji tam v daljnem kraju ni potrebno nositi kravate in hlačnega kostima,
ker si čez boke lahko ovije kapulano in se ji nikamor ne mudi.
Ker tam v daljnem kraju še čutim dušo,
ker tam še vedno bolj verjamejo "nočnim prikaznim" kot "dokazom",
ker tam še vedno lahko sanjam življenje in živim sanje,
ker lahko živa stopam skozi pravljice in mite kar tam, na ulicah in trgih med ljudmi,
kjer mi čez dan ni potrebno zapreti polken pred vulgarnim razumom
ter tolažiti duše s plamenom vijoličnega dišečega voska in Cesarino Partido.
Ker se tam ne smejijo konjunkciji Lune in Severnega luninega vozla v 10. hiši,
ker v daljnem kraju še častijo Sonce, Luno in Atlantski ocean,
ker v daljnem kraju še slišijo prednike,
ker v daljnem kraju v ritmu bobnov ob plamenih ognja še vedno celo pleme ekstatično praznuje,
golo, brez usnjenih denarnic in samozadostnega nasmeška na ustnicah,
ker tam v daljnem kraju ni pomembno imeti denar, izobrazbo, temveč biti dober človek,
ker je tam v daljnem kraju dom lahko še vedno dom
in je človek lahko še vedno človek.
Dokler je še čas, dokler je še čas,
hočem, da me Boginja Zemlja, Velika Mati, pregneteš in prepojiš s svojo energijo in zavestjo,
da se med tvojimi črnimi hrapavimi stegni rodim v svet ponovno.
Ala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Margareta
- 10. 01. 2009 ob 16:49
- Prebrano 771 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 60
- Število ocen: 2
