Neizmerljiva je veš
ta brezglasna tišina
ki tako veliko pove
podim jo proč pa se ne da
vseprisotna je
kamorkoli se uzrem je tu
pošiljam jo k vragu
pa je ne gane
presneto odločna je
ni pa nepremagljiva
ni odločnejša od mene
kar naj se bohoti
ne bo se več dolgo
reci da je tako
reci da ni več daleč dan
ko razliješ najin glas v vsak kotiček
da preglasiva vsako ped prostora
reci mi prosim da bo tako
samo to potrebujem
reci mi
prosim.
Rečem, da preženeva samoto.
Da oči dobijo lesk in telo dotik.
Lepa pesem Igor.
hope
Tako lepo se to sliši Hope in hvala ti.
Igor, prideš na gmail.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!