Sredi pomladi, ko češnja cveti

se majhen otrok iz ljubezni rodi

od sreče in smeha nedolžno kipi,

dókler  previdnost se  v njem ne zbudi

ena je češnja in en je otrok,

druga je češnja, ki z veje polzi,

tretje so želje, ki odnaša jih tok,

četrti je pecelj, ki ustvarja vezi

z njim je prijateljske stike zaznal

par minut z drugimi še preživel

in se v navidezno srečo podal,

ko si pogovora je zaželel

a drugi se človek zanj brigal ne bo

on je na svetu sam svoj gospodar

níhče ne bo ga tretiral tako,

kot njemu za samega sebe je mar.

Vanilija