bil je tak čisto nor

plevel mu je rastel po grlu

iz ušes je štrlel zeleni bršljan

koprive pod roko so bile ovenele

in so ožigale njegove

hrapave prsi čeprav je vedel

da so že dolgo pregorele

bil je tak čisto nor

hodil je z zamikom in levo

nogo metal pred desno kot bi

poskusil stopiti iz črnega gnoja

ki je še svež padal pod njegove

noge in ga dušil pod koleni

bil je tak čisto nor

in govoril je jecljaje ko je

poskušal neznancem

razlagati filozofijo sveta

čeprav so se vsi smejali

njegovemu zavezanemu

jeziku ki je krožil okoli ust

in škropil radovedneže

in bil je tak čisto nor

ko je legel k zadnjemu

počitku vedoč da se bo

še smejal  z naravo

Anthos