Pogled skozi okno
Moja bica nikol ni stawa pod Uršlo,
le z okna jo je gledawa vsak dan,
po jej je widwa,
da se nič ne spremija.
Ludi grejo h maši,
še za ofer išejo najmajši gnar,
dajo teško drugemo,
očejo več kkr nucajo,
lažejo za svoje riti,
privošijo drugemo slabo,
da se le njemo ne zgodi,
šimfajo, ko obrneš hrbet
in so prijazni za kak štamperli,
kregl al pa dva.
Skoz enako davč,
skoz tiha,
zmerom na istem placu
stoji pwanina,
prej se bo premaknwa
kkr sebičnost,
kera je tolsti cek na srcih
krščenih al pa ne.
Poslano:
11. 12. 2014 ob 13:30
Spremenjeno:
11. 12. 2014 ob 17:27
Pogled skozi okno
Moja babica nikoli ni stala pod Uršljo goro,
le z okna jo je gledala vsak dan,
po njej je videla,
da se nič ne spreminja.
Ljudje gredo k maši ,
še za 'ofer' poiščejo najmanjši denar,
težko dajo drugemu,
hočejo več, kakor potrebujejo,
lažejo za svoje riti,
privoščijo drugemu slabo,
da se le njemu ne zgodi,
kritizirajo, ko obrneš hrbet
in so prijazni za kako šilce,
vrček ali dva.
Vedno enako daleč,
vedno tiha,
zmeraj na istem mestu
stoji planina,
prej se bo premaknila
kakor sebičnost,
katera je debel klop na srcih
krščenih ali ne.
<!--[if gte mso 9]><xml>
Dobra zgodba z naukom, Poseben čar ji da izraznost v dialektu, ker dobi noto ljudskosti, ta nota pa vsekakor nudi konstruktivno opravičilo za navidezen "moralizem". Vendar to ni, je pač resnica, napisana na način, ki bi ga razumela vsaka davna babica.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 11. 12. 2014 ob 13:08
- Prebrano 925 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 357.8
- Število ocen: 12