V nočeh ko svetlikajo se zvezde,
jaz spominjam se najinih dni,
od slepe sreče opazil sploh nisem,
kako nesrečna bila si ti.
S kozarcem odganjam zdaj žalost,
si očitam vse, kar storil sem narobe,
jočem ker duša, srce me boli,
boli, ker z drugim srečno našla si.
Zvezde presvetle na nebu,
priče ste, da jokam vsak dan,
vsako noč obžalujem napake,
da bolečino ublažim, zaspim pijan.
Vem da odšla si za vedno,
zapravil priložnost edino sem vredno,
izkušnja grenka drago me je stala,
telo živi še, duša se že zdavnaj vdala.
S kozarcem odganjam zdaj žalost,
preklinjam da bil sem bedak,
jočem ker duša, srce me boli,
boli, da z drugim srečna si.
Čutim da pijane noči,
jemljejo življenja mi moči,
za živeti brez tebe mi ni,
na nebu zvezdice mile,
kmalu vam pridružim se.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jožica T.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!