Prepikujem črne oblake
nad mano so naredili senco.
Pogled so mi zameglili,
Okoli tebe so si naredili
široki prostor
in mene odstranili,
le še tebe
niso prepričali.
Skeli kakor
zob ki ga je samo še pol
in čaka samo še klešče
da ga dokončno odstranijo,
da ga vzamejo ven
s koreninami vred.
Naredili so si prostor
in mene postavili
ob rob.
Tam kjer prihaja
samota.
In občutek izgube.
Boli.
Krvavim.
Hope, ni tako in jaz vem da ni tako in zato ni pomembno kar oni mislijo, čeprav ne mislijo nič slabega le za to se gre o čem sva se včeraj pogovarjala, preseneti jih in pokaži, da se motijo. Glede pisma, ki sem ga sigurno poslal pa je najbrž nastal problem, ker sem pozabil pripisati, da je zate, je pa na pismu štampiljka Krškega in tak se vidi da je za tebe. Sigurno je prispelo.
Ja, saj razumem. Nič hudega je v redu.
Samo včasih podzavest se dvigne, razumsko je pa čisto dobro.
Velja.
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!