Zamišljeno dekle v noč strmi,

bi mogla bit' srečna,

ji nemir v duši tega ne pusti.

Fant pred mesecem pokleknil je pred njo,

srce ponudil ji, jo prosil za roko.

Bi mogla bit' srečna,

zakaj, zakaj storila si mi to?

Jo fantič ljubi z dna srca,

življenje dal bi, da se mu preda.

Al' on ne sluti, da dekle tega ne čuti,

ne ve, da ona ljubi drugega.

Bi mogla bit srečna,

al' usoda tega ji ne dovoli!

Njen princ iz sanj ne ljubi je,

lagal je da bi jo dobil,

z morjem lažnivih besed

nesrečnici otroka zaplodil.

Prevarana, osramočena,

zaman vsak dan na njega čaka.

Prizadela fanta je poštenega,

ki pripravljen bil jo je ljubiti,

se zanjo žrtvovati...in ubiti.

Dekle slutilo ni,

da toliko gorja lahko

nepremišljena ljubezen povzroči.

Bi mogla bit' srečna,

al' zgodilo se ni!

Fant sprijazniti ni mogel se z resnico

preklinjal nesrečo je, krivico.

Ker dekle hladno ga je odslovilo,

najprej ustrelil krivca za nesrečo,

nato še sebi sodil,

še prej z molitvijo prižgal si svečo.

Jožica T.