Če me iščeš...
Tudi, ko se ves porabim, nikoli zares
ne izginem.
Vendar me ne moreš več videti, saj nisem
med zdrobtinjenim listjem,
ali skrepenelim lubjem.
Zato se trepetavo zavihti na izpraznjene veje.
Pojdi višje, precej višje.
Samo navzgor. Čez razklenjene krošnje.
Prav do najtanjših vršičkov.
Tam sem.
Zgolj neznatna sled.
Pa še vedno tvoje minulo poletje.
puščamo za seboj, ali smo puščeni, sledi ostanejo kot novi poganjki, iz njih rastemo naprej
Lepa
Lp, Pi
Poslano:
09. 12. 2014 ob 11:39
Spremenjeno:
09. 12. 2014 ob 11:46
Hvala Ines in Pi za vajini videnji pesmi.
Smo puščeni..., res je lepo zapisano v tvojem komentarju, Pi.
Lp, albin
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: albin
- 08. 12. 2014 ob 10:25
- Prebrano 918 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 292.44
- Število ocen: 9