Najprej je bil črni volk. Videla sem njegov jezik,
ki je hlastal, oblit s slino v pričakovanju obroka.
Zakrčila sem se in upočasnila dihanje, obraz pa
mi je okamenel. Razkrival ni popolnoma ničesar.

Je žival sama kriva, da postane plen? Kajti tega,
kar se dogaja potem, ne more več nadzorovati.
Volk čuti in išče krivdo za to, da si tam, manjši
in šibkejši od njega. Čuti negotovost, voha kri.

Potem sem zagledala njegove oči. Žareče in
zlobne. Ko pa sem pogledala v globino, tam ni
kraljevala moč. Niti pogum. Videla sem strah.
Ne bežim več. Psiček caplja s spodvitim repom.

modricvet