ODISEJADE TRENUTKOV
Ko dan preide v zavoje mraka
se luč temine v meni spremeni,
oko ne vidi več lepote sanjske žene
zato telo nje v mojih rokah oživi.
Vsa leta od mladostnih časov
se moje notranje poti,
ohranjajo na isti ravni,
ker jih tlakujeva iz čustvenih vezi.
Dan ni nikoli isti dnevu,
če ga oživiš kot občutljiv izraz
skrivnost se skriva v novi zarji,
še bolj iz mraka ljubljeni obraz.
Z ljubeznijo se vračajo darovi
polnijo vedno lačen srčni hram,
zato je vsak trenutek dneva
enak ko mrak prekrije ves telesni sram.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!