DALEČ OD LJUDI
Z vsakim gibom
sem bližje zraku,
ki spokojno lega
na nemirno gladino,
bližje reki,
ki sklonjenim očem
odseva najglobjo bližino,
rahlemu vetru,
ki dobrohotno zaveje krošnje dreves,
da v hrepenenju šelestijo
še dolgo po tem, ko odide.
Z vsakim vdihom
sem bližje mesecu, zemlji,
ganljivemu sozvočju nemih šepetov
velikih bitij,
ki me vodijo daleč
proč od samote.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
- 02. 12. 2014 ob 20:18
- Prebrano 817 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 289.6
