na mostišču spetem iz besed
je korak predolg
in s solzami pajkovke oblite
še najbolj sladke
rime pogrenijo
viseči most se ziba v sanje
mačka
položi roko nate in dan se prevesi
v literarni večer
tipkovnica
se razlije po omizju
elektronika monotono brenči
daviš se
od neprave lunine svetlobe
jata golobov počiva pod nadstreškom
s strtimi vratovi bi jih moral položiti na oltar
ko bi jih jemal v roke bi vsak posamično zagrulil
in čutil bi
kako toplota njihovih drobnih ptičjih teles
teče v tvoje okorne prste in trde dlani
beseda bi bila toplejša kot je človekova
in ko bi šibko zaškrtala njihova vratna vretenca
bi se iz kloake pocedila
čudna zmes fecesa in mazave bele sečne kisline
al tercjalke porekó, de jih je vdihnil zlódi........
F. Prešeren, Poezije
Nočem soditi, meni je le pesem dobra, kaj dobra, še več
Lp
odlična, vame recimo vnese srh ob zavedanju, kako lahko odmik od pristnih medčlovečkih odnosov v človeka nasli klice psihopatologije ...
in več.
Lp, lidija
He, he,
Moram reči, da mi je najbolj všeč :
"viseči most se ziba v sanje
mačka
položi roko nate in dan se prevesi
v literarni večer"
haha, pi , to mi veli: "fej te bódi!" , kočijaž, fala, zalka tebi tut, pa fajn, da se občasno vračaš.
nočni pozdrav!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!