BALADA O BELIH MASKAH
1.
general custer mi je povedal, da je imel pred poroko
vsak apač bele podplate in črn jezik. nihče ni izdajal,
nihče ni tajil, le nori konj si je na dan mrtvih nabavil
prenosno stružnico, prešernove poezije in nahrbtnik,
poln papirnatih brisač. izcedki so mu šli v slast, a po
preriji je na električni kobili jezdil zakajen ministrant.
2.
zrcala so neusmiljena in v vsakem je par oči, ki rade
potegnejo črto pod adventne aktivnosti ter s sajastim
srcem ocenjujejo brbotanje opojnih belih tekočin. le
tu in tam se še najde kak mastodont, ki na obrobju
bivanja krade spominčice z okostja samote: umetna
gnojila so že pred leti izpodrinila domač hlevski gnoj.
3.
v vsaki baladi na koncu zadiši po divjem mesu, vsak
uradnik v sanjah kavsa brhke partizanke. v sečovljah
se je izpridila sol in mariborska tovarna avtomobilov
ni prenesla decimalnih števil. velik črn krokar prhuta
nad premoženjem bajtarjev, brezzoba zverina lomasti
po domovini. tisti, ki ne hodimo k maši, brusimo nože.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 30. 11. 2014 ob 08:35
- Prebrano 788 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 126.4
- Število ocen: 4