
V protestu napišem:
"Iz patološkega narcisizma je vzniknil
še zadnji krik po življenju!"
Nekdo iz visokih vrst (kot da so moje pete kaj nižje)
mi očita plagiatorstvo.
Jony z enim n je baje že nekaj takega
povedal (in to tudi objavil, da ne bo pomote)
in zato mi ne preostane drugega kot da …
"Iz patološkega narcisizma je vzniknila
Lucy."
Tako ekstravagantno se sliši - "vzniknila",
pa še v napačnem fondu je vse skupaj.
Jony spet protestira (nekaj v smislu - What the hell?!)
in odprotestiram nazaj: "Mrtev si. In ne poznam te."
(Rahlo telegrafsko je vse skupaj - črke stanejo več,
če jih pošiljaš v Ameriko. Sploh mrtvim!)
Utihne in skoraj si zaželim, da je pobegnil
pregloboko za ušesa navadnih smrtnikov.
In potem je tišina. Kot na začetku sveta.
Minuta pred velikim pokom …
"Iz patološkega narcisizma je zrasla Zemlja."
srecok ... popolnoma drži, bom povedala Jonyju, če še slučajno ne ve ;)
Hvala za posvetilo in za zavzeto ukvarjanje z mojo poezijo (ki jo poznas, cetudi ni vec objavljena). :)
Zal moram tvojo hipotezo o Lucy ovreci, ampak te spodbujam, da se pises!
Po drugi strani pa si morda zadela bistvo: clovek s patoloskim narcisizmom je tako poln samega sebe, da niti ne preverja zapisa besed (saj si bila blizu z narcisoizmom, ceprav ta beseda v slovenscini ne obstaja).
Mimogrede, ukinili so postnino za dostavo pesmi mrtvim. Sedaj jim koncno lahko pises tudi ti!
Zelim ti veliko navdiha! (Ojej, to je morda ze plagiat .... kot tudi lep pozdrav ob koncu pisma)
- posvetilo je bilo nenamerno (me pa veseli, če se bralci počutijo nagovorjene)
- plagiatorstvo je težka beseda (z veseljem berem tvojo poezijo, ampak moj spomin je pri teh zadevah nekonsistenten) - ker si svoje opazke tako spretno zavila, se tukaj sprašujem, kaj točno želiš, da storim ...
- človek s patološkim narcisizmom popravlja zapis besed
- hvala za navdih in podatek o poštnini mrtvih - vsekakor bom pisala
- (malasenca sezuva pete)
Res je, da sem odstranila svoje pesmi (in upam, da bo uredništvo ugodilo moji želji in odstranilo še preostale), ker jih ne želim deliti tako. Nisem odpisala, ker si spreminjala komentar - jaz svojih besed ne spreminjam, stojim za njimi. Težko odpišem na komentar, ki se večkrat spremeni.
Tako bom rekla - glede na debate, ki so se dogajale in na moje pesmi, mi je nekdo od pesemsijevcev (naj ostane neimenovan / neimenovana) posredoval tvojo pesem in pripisal, da je očiten odziv na mojo poezijo (O tem, zakaj je umrla Sylvia, do pesmi mrtvim ameriškim pesnikom in mojih komentarjih o protestu namesto pesmi ter o plagiranju.). Poezije drugače, priznam, na portalu ne berem več. Je pa vsekakor ta tvoja pesem kar precej povezana z vsem, kar sem naštela (drugače ta neimenovani pesemsijevec oz. neimenovana pesemsijevka tega ne bi izpostavil / izpostavila). Ko mi nekdo pošlje mail s povezavo na pesem in pripiše kaj takega, se čutim dolžna odzvati. Čeprav sebe ne štejem med pesnike in pesnice in čeprav se moja vez s tem portalom počasi končuje.
Če si napisala to pesem namenoma kot kritiko mene, potem je prav in ti čestitam (vsaka dobro ubesedena kritika ima nekaj smisla v sebi). Ampak če si, potem stoj za tem.
Če nisi, potem ti povsem dobronamerno svetujem, da pogledaš svojo poezijo in ugotoviš, kolikšen vpliv imajo (zavestno ali nezavedno) ustvarjanja drugih na tvoje delo. Da se ne kdaj znajdeš v kakšnem nenamernem plagiatorskem zdrsu.
Najlepša hvala za to razlago, zdaj mi je jasno nekaj več kot prej. :)
Komentar je bil spremenjen, ker sem imela težave z lepljenjem povezav. (Torej tiste Lucy, katero sem imela v mislih ob pisanju pesmi.) - same vsebine komentarja naknadno nisem spreminjala ...
Naj razjasnim naprej to - ta pesem ni bila mišljena kot kritika tebe ali tvojih pesmi, po pravici povedano, tvojih pesmi se ne spomnim (spomnim se te po imenu, da ... vse ostalo pa je očitno pristalo v moji podzavesti)
Ne morem zagotoviti, da torej ta pesem ni podzavesten odziv (očitno kar zapoznel, glede na to da so tvoje pesmi bile verjetno objavljene že pred časom) - saj mi je vpliv podzavesti (razen nekaj osnov Freuda) precej neznan. Lahko pa se sklicujem na čisto naključje, ki je glede na pogostost tematik, kot so plagiatorstvo, avtorstvo, smrt, protest in Amerika, iz mojega vidika verjeten razplet.
Seveda se zavedam, da je nemogoče vpliv drug pesnikov in pesnic zanikati. In v tem ne vidim težave. Ideje se vendarle v pesništvu ves čas ponavljajo in smešno bi bilo zahtevati, da npr. nedosegljive ljubezni ne smemo več opevati, ker je bila že tolikokrat upesnjena.
Vsekakor pa se strinjam s teboj, da je tukaj meja med plagiatorstvom in zavednim ali nezavedni vzgledom tanka.
In če se ob tej pesmi pušutiš nelagodno, jo lahko brez težav odstranim. (Seveda bi stala za pesmijo, če bi bila dejansko mišljena kot kritika, ker pa to ni bila, se mi ne zdi smiselno vztrajati pri teh nekaj besedah, ki so v obraz zbodle neznanega pesemsijevca ;))
Kakorkoli, želela sem le razjasniti dejstvo, da mi ob pisanju te pesmi ni padlo na pamet, da bi se lahko ob njej nekdo počutil tako nagovorjenega.
Iz režiserjevega patološkega narcisizma je po mojem vzniknila vsaj Lucy.
(vsaj jaz ne najdem boljšega razloga za ta film, mogoče pa je bil zraven celo kakšen patološki narcis(ist) premalo, saj nekako obstajajo čisto resne znanstvene študije, ki pravijo da so najbolj uspešne delovne skupine tiste s po dvema in ne tiste z manj ali z več tako označenimi osebki)
Čeprav je lahko včasih prav zanimivo zgrabiti kokice in gledati, kako se Lucy v svojem maščevanju (raz)širi vsepovsod.
... in pojem "Lucy" se širi in širi (in ima vedno več interpretacij) ;)
Lucy pa se ja ni razpasla zaradi maščevanja? :) Fsaj tista filmska ne ...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!