Skozi ključavnico

se vali megla.

Gosta je

kakor tvoje besede,

ki prekrivajo goloto.

Skušam te premakniti

do sladkih sozvočij,

mimo jesenskega zamreženja,

vse do utripajoče resnice.

Oprijemajoča se

lastne hrbtenice,

te želim popeljati

skozi prostore,

čez pregrade zavesti,

kjer zna globlja tišina

seči do sreče.

Morda boš nekoč

povzemal besede

in v iskanju dotika

skušal prevesti tudi tole pesem.

Takrat bom že daleč.

In veš,  pesem bo zvenela drugače.

Martina Pavlin-Essentia