pojoče vrane mešajo oblak sinjih galaksij
zlat prah je posut po pogledih Večerne pravljice
bele vrane dandanes letajo vseepovsod
vse s prebarvanimi obrvmi krilijo nad brezmesečno nočjo...
se sprašujem zakaj in kako
glas prežema preveč barv
preplesakni glasovi rišejo svetlobo lune
MIT o poštenosti
tišino pa tolaži zlat prah v sosednji galaksiji
na zemlji ni več prostora zanjo
zato tišine ni
in ne vemo kje živimo
dokler solza ne prebije neba
MIT o poštenosti
in
dokler solza ne prebije neba
Zadnja prispodoba je super.
Lep pozdrav Aleksandra,
hvala za ostro oko in lep komentar, :)
Lp,
Nody
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nobody
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!