Razpeta v zvokih
Beethovnove devete simfonije.
Jaz in ti, orkester.
Druga minuta dvojine.
Zakričim, pokajo strune,
ropotajo bobni, brnenje.
S komolcem suvaš
v rebra, rdiš in gledajo
naju vsi violinisti.
Lebdim - dotikam se
stropov filharmonije,
odpiram usta s pevci.
Vstaneš še pred koncem
in skrivaš se pod klobukom,
ne moreš me sklatiti z neba.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anthos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!