Nekaj o meni
Moj emšo neizpodbitno kaže letnico 57 – najboljšo, se ve...(hihi) Upam, da o tem ni nikakršnega dvoma... Leta torej kažejo že precej globoko odraslost, a kljub temu, v meni še vedno živi tista majhna deklica zvedavih oči... Igriva, hudomušno nagajiva, radovedna, razmišljujoče namrščena, včasih tiho otožna, željna učenja... in življenja... Deklica, v kateri globoka želja, da bi vsi ljudje živeli v sreči, miru, pravičnosti, blagostanju, ni nikoli umrla.... Neumorna iskalka odgovorov na vprašanja, ki jih je postavljalo življenje, vedno polna neznanega hrepenenja, sanjačka, ki zmore sanjati odprtih oči sredi najbolj svetlega dne... Neka misel pravi, da nekateri z leti postajajo modrejši..., nekateri pa se samo starajo... No, jaz sem se vpisala v razred tistih, ki se od življenja želijo učiti. Morda mi je prav to pomagalo »preživeti« boleče, globoko ranjeno otroštvo in mladost... Čeprav me je iskanje poti iz premnogih stisk peljalo čez visoka, navidez neprehodna gorovja, ćez puste puščave brez vode in skozi trnjeve pragozdove... je bilo vredno. Vredno za spoznanje, da na drugi strani temnega tunela vedno sveti nova luč. Moj stalni spremljevalec je bilo tudi pisanje. Da mi gre dobro od rok, sem ugotovila, ko so bili vsi moji spisi ocenjeni z odlično... Pomagalo mi je v trenutkih, ko mi je bilo najtežje, a žal sem dolga leta premnogo zamislim preprosto pustila umreti... Ko sem pred petimi leti dokončno spoznala, da je bolje biti sam »sam«, kakor pa osamljen v dvoje, sem se razvezala. Kmalu zatem je želja po pisanju ponovno oživela... in vse zadrževano, potlačeno..., je začelo vreti iz mene tudi v obliki poezije. .. Moja prva in največja vrednota je vedno bila družina. Zato so največji ponos mojega življenja moji štirje otroci – moji največji učitelji... Globoko sem prepričana, da je ljubezen (in dobri odnosi) edina smiselna stvar v tem norem svetu, naše edino poslanstvo in tudi edino, zaradi česar je vredno živeti. Da ne bo izgledalo preveč kičasto – nikakor nisem bitje brez napak.... In hudimano dobro znam biti tudi prav po žensko... jezna... No kdor me bere, itak izve o meni praktično skoraj vse... Naj na koncu dodam še eno toplo željo – zase, zate, za vse... Življenje je kratko... in samo eno.... Zato bodimo prijatelji drug drugemu. Raje postojmo za hip, preden brezobzirno prizadanemo drug drugega.... in ne zabijajmo žebljev v ograjo srca.... Življenje bo lepše, toplejše... in svetlejše....
Tiskane objave
Pesniška zbirka PREBUJENJE, izdano oktober 2011