Ko
Ko življenje postane trpljenje,
Ko se vsakdanji mir spremeni v neskončen prepir.
Ko duše postanejo telo, ko črno postane belo.
Ko iz človeka namesto sreče govori jeza,
Ko se ti zdi da vsaka misel vate dreza.
Takrat naj zbudi se v tebi tisto, kar v vseh ljudeh je isto.
Naj ti ritem srca takrat se pospeši, saj le skupna misel vse nas
reši.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: rok samec
- 08. 02. 2010 ob 12:38
- Prebrano 852 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 103
