ko jutro potrka na veke
za orošenimi okni vztrepeta
privid jantarnega molka in ponovno
najdenih ključev
ob skodelici bele kave
zadiši po materi
po njenem toplem naročju
minute hitijo
namnožijo se v čas
ta se razpoči in zaskeli
v nuji povratka
veter vabi na ples
v barvito razkošje
zadnje
doma preživete jeseni
Poslano:
21. 10. 2014 ob 22:52
Spremenjeno:
22. 10. 2014 ob 09:42
Lea, svet je minljiv, čeprav ga imamo radi. Vse mine in vse se na novo rojeva. To kar nam ostane, so spomini.
Dimitrij
Damitrij, povsem se strinjam. Hvala za komentar.
Poslano:
22. 10. 2014 ob 15:28
Spremenjeno:
22. 10. 2014 ob 16:46
Pesem sem najprej pisala tako, da sem uporabila več veznikov. Sama sem vajena pisati, brez vseh dodatkov, do skeleta izčiščeno. Zato sem veznike odvzela. Ker sem se dolgo poigravala, poskušala, je nastalo kar nekaj variant.
Sinoči sem imela namen v komentar dati vsaj eno, po moje nekoliko boljšo. Žal je zagrmelo in adijo internet.
Lepim:
Takrat
ko jutro potrka na veke
in za orošenimi okni vztrepeta
privid jantarnega molka in ponovno
najdenih ključev
ko skodelica bele kave
zadiši po materi
po njenem toplem naročju
in veter vabi na ples
v barvito razkošje
zadnje
doma preživete jeseni
ko (takrat) minute (po)hitijo
in se namnožijo v čas
ta se razpoči in zaskeli
v nuji povratka
Tea, vesela bi bila mnenja, kako je bolje. Res si želim, vsaj včasih, napisati kaj daljšega z uporabo veznikov.
Hvala!
Lp, Lea
Lea, zelo bogata pesem, čeprav brez veznikov :)
Meni je lepša kot tista "podaljšana" :)
Lp
Poslano:
22. 10. 2014 ob 20:29
Spremenjeno:
22. 10. 2014 ob 20:29
Hvala, Evelina,
tudi meni, zato sem dala tisto varianto v objavo.
Bi se pa rada naučila uporabljati veznike, čeprav sem v resnici pesnica kratkih oblik.
Lp, Lea
urednica
Poslano:
22. 10. 2014 ob 23:30
Spremenjeno:
22. 10. 2014 ob 23:35
Zelo izčiščena pesem, ki zares nima odvečne besede, takoj nas potegne v nostalgijo povezano z domom in z jesenskimi odtenki pobarvanimi razsežnostmi. Občutena in obogatena z zanimivimi, bogatimi, a ne preobloženimi besednimi zvezami, ki nosijo zelo jasne pomene, a so vendar novi, sveži, močni -
minute hitijo
namnožijo se v čas
ta se razpoči in zaskeli
v nuji povratka
To, da v pesmi ni ločil, je ok, pesem jih ne potrebuje, saj je vsak verz točno na svojem mestu in ni nobene dvoumnosti, ki bi jo kakšna morebitna vejica morala reševati;)
Lp, lidija
Poslano:
23. 10. 2014 ob 11:23
Spremenjeno:
23. 10. 2014 ob 11:28
Hvala, Lidija :)
izpostavila si kitico, ki je tudi meni zlezla globoko pod kožo.
Mislim, da bi bilo škoda širiti pesmi, ki hočejo biti izčiščene, saj si same izbirajo svojo obliko. Jaz jim samo prste posojam, da jih tipkajo.;)
Vendar ni nič narobe, če nekoliko vadim, se poigravam ... saj še vedno velja; vaja dela mojstra. Po drugi strani pa znam pisati tudi daljše stvari, o tem pričajo moje kratke zgodbe.
Torej Lidija, iskrena hvala za tvoje mnenje, ki mi je v pomoč, predvsem pa mi krepi samozavest. :)
Lp, Lea
Poslano:
23. 10. 2014 ob 11:46
Spremenjeno:
23. 10. 2014 ob 11:51
Zdravo, Lea.
A imas med prvim verzom in kasnejso kitico namensko prazno vrstico?
Tukaj pripoved zelo lepo tece. Ogromno dodajo ze besede po, ob, za, ta, itd. Ne gre se samo za veznike. Pri tebi sem recimo opazila v starejsih pesmih, da si imela tendenco, da na isti ali podoben nacin zacnes vsako novo kitico. In posledicno je bil tudi ritem podoben. To je v kratki pesmi lahko lepo in deluje. Pri daljsi pa je ze bolj vprasanje.
Kaj dela umetnost zanimivo, kaj je privlacno v umetnosti?
Spremembe. Spremembe drazijo in drzijo poslusalca ali bralca pri zavesti, v nestrpnosti, v pricakovanju... kaj bo sledilo.
Hm. Kaj pa ce bi se poigrala s konkretno pesmijo? Da jo poskusas podaljsati?
Je fajna in pusti jo tako, a samo kot eksperiment, kaj pravis?
Recimo:
ko jutro potrka na veke
se za orošenimi okni zbujajo
prividi jantarnega molka in ponovno
najdenih ključev neke daljne preteklosti
mizim, ko ob skodelici bele kave
zadisi po materi
po njenem toplem narocju
vidim jo, kako v rokah
pestuje svoj mlincek za zrna kave
zdaj minute hitijo
namnozijo se v cas
ki se bo razpocil in zaskelel
v nujnosti svojega povratka
in ko me bo veter povabil na ples
v svoje barvito razkosje
bom vedela
to je zadnja doma preziveta jesen
To sem zdaj res na hitro napisala, ampak samo kot neka druga moznost za raziskovanje poezije, pripovedi, ritma.
Recimo prvo kitico sem povedala v enem dihu.
V drugi sem kitico stopnjevala z glagoli.
V tretji sem se obrnila na cas. Vidim mati, ki pestuje mlincek za kavo in v tem trenutku minute hitijo (zdaj). Torej to povezuje ti dve kitici med sabo, ceprav sta lahko loceni. Pa kasneje dva zaporedna glagola, ki dodata k dramaticnosti. ( to ze imas v pesmi). In kasneje spet s casom nakazujem na to, da se namnozuje in da bo prej ali slej pocil. Ampak ta, ki ga imas v pesmi je super. Edino casovno dogajanje je drugacno.
Cetrto sem pa spet casovno oddaljila. Pri tebi se vse dogaja zdaj, ta trenutek. Ampak naslov imas takrat. Torej takrat ko se bo nekaj zgodilo. Takrat ko jutro potrka na veke, torej je to vsako jutro? Ali bo to jutro nekaj posebnega? In se bo zgodilo v prihodnosti? Ali zdaj?
Malo sem nametala razlicna razmisljanja, ki so se mi pojavila. Upam, da se bos znasla in da ti bodo koristila! :)
vse dobro,
Tea
Živjo, Tea. :)
Zares sem vesela tvojega komentarja, hvala ti zanj :)
Trenutno nimam ravno veliko časa, zato samo; presledek med prvo vrstico in naslednjo kitico, sem naredila namenoma. Vendar, ko sedaj razmišljam, bi šlo tudi brez tega. :)
Kaj več bom razmišljala, se poigravala kasneje, upam, da že zvečer. Pesmi sicer nimam namena spreminjati, a tvoji nasveti mi pomenijo priliko za učenje, rast. Saj veš, delavnic ni nikoli preveč in vsako zrno znanja pripomore, da je naslednja pogača bolj okusna. Vsekakor mi bo vse napisano prav prišlo.
Torej, hvala in se bereva :)
Bodi lepo, Lea
Poslano:
23. 10. 2014 ob 19:55
Spremenjeno:
23. 10. 2014 ob 19:55
Vesela sem, da se razvijajo debate! :) To je tudi del umetnosti. Diskusija. hehe
Seveda, obdrži pesem takšno kot je. A za razvijanje in dodelovanje na drugih področjih jo lahko vzameš kot primer. Nek začetek, ki ga že imaš, da ne bi prav iz nule začela. Lahko pa tudi na praznem papirju začneš, pa odpreš delavnico. :)
Se bereva. :)
Vse dobro,
Tea
Poslano:
23. 10. 2014 ob 21:17
Spremenjeno:
23. 10. 2014 ob 22:37
Tea, bom. Tudi na tej pesmi bom poskušala. Se šla delavnico, pravzaprav je prazen list dobra ideja (lahko se grem delavnico med kuhanjem, šivanjem in še čem) :)
Prav tako mi bo tvoj komentar služil, kot primer za kaj novega.
Nocoj verjetno ne bo nastalo, veliko. Sem pravkar prišla domov.
Bi pa prosila tebe ali Lidijo, da prvi verz združita s kitico, ki mu sledi. Bolj kot berem, bolj sem prepričana, da sodi na začetek te kitice brez vmesne prazne vrstice.
Hvala!
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!