moj verz je že bil napisan
vendar ga ne najdem
morda ga je popivnal papir
morda je zdrsel skozi drug čas
in brstel v drugi deželi
padel iz strasti v ogenj
zaledenel v hladu slovesa
morda je ugasnil ko je ugasnila ljubezen
iščem ga
vzkalil je v rosi trav
se dvignil v nočnem letu netopirja
poletel preko obzorja tišine
obležal na obali dotikov
oklenil telesa
zaspal pod veko otroškega očesa
pa ga nihče ni opazil
nihče ga ni shranil
zame
Imenitno si založil ta svoj verz.
PS: v predzadnji vrstici se ti je prikradel škrat.
Se bereva naprej! Lep pozdrav
A
Hvala!
In najlepša hvala!
Lp, Jošt
urednik
Poslano:
06. 06. 2014 ob 14:43
Spremenjeno:
06. 06. 2014 ob 14:52
Svit, hvala!
Z veseljem pričakujem tudi v bodoče tvoje verze, ki so že nekje na poti ...
Lp, Jošt
urednica
Poslano:
07. 06. 2014 ob 10:07
Spremenjeno:
07. 06. 2014 ob 10:25
Bravo, Jošt Š. Zelo poetična pesem, morda se malo hecno sliši (poetičnost pesmi;),
ampak živa resnica je - veliko jih poskuša biti takih, pa se izgubijo v patetiki in klišejih. Ta pač ne!
predlagam popravek na mestu, kjer je gotovo škrat:
skalil je v rosi trav>>vzkalil je v rosi trav
(gotovo nisi mislil "skalil je roso trav", to v pričujočo pesem nekako ne bi sodilo ...)
Lp, Lidija
urednik
Poslano:
07. 06. 2014 ob 10:21
Spremenjeno:
07. 06. 2014 ob 10:23
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!