ampak v emavs se mi ni dalo kje pa
tja je treba peš jaz pa nimam dovolj
velikih (...) se opravičujem gospa a
(...) komajda se je obrnil že je bil
večer in oseminpetdeset apostolov je
srebalo juho iz izvotljenega malteškega
sokola česa takega še nisem (...) izvanredno
izvanredno druže nema više ptica in potem
niti pri whittardu nimajo kam pravijo
počakaj raje da bo mrak v mraku pa
jastog a rečem tole lahko gre v nedogled
bil sem izgnan iz hiše očetove in poslej
(...) morda točena kamilica morda zevgma
nisem se še odločil tema bo in sobe v
obcestni krčmi ne morem najemati še eno
leto prepozno bo rečejo mi tudi ti nekoč
boš mamica postala in (...) tišina se
razporedi na več poklicev moj bo
tisti ki pride na praštevilo
deljeno z ena
deljeno s pra
Eksistencialna pesem, ki se pretrguje (tista tripičja, ki se zdi, da so vzdihi ali pa narekujejo iskanje skupnih vez) in ki na navidezno lahkoten način sprejema izločenost, a z zaključkom nas prestavi v pozicijo streznitve in ponovno branje pesmi ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!