Tudi jaz,

tudi jaz sem nekaj dobila,

nekaj v »pdf« obliki,

sedaj sem vsa vesela,

lasje mi rastejo z največjo brzino,

a jaz.....,

pojdem preko membrane,

preko druge strani,

narisane,

označene,

čeprav je sploh ni,

od nekod mi v glavo prileti škorenj,

hvala ti za ta škorenj,

gotovo ga je tvoj ded nosil med vojno,

mogoče,

mogoče mi z druge strani v glavo prileti pisalo,

hvala ti za to pisalo,

ki ga je avtor držal med prsti,

ko je pisal »scenarij« za DAN NOROSTI,

okej,

mogoče si bo nekdo poleg mene stiskal mozolj,

s katerega bo brizgnil gnoj,

smejal se bo,

gledal komete,

hvalil svojo ljubečo mamo,

iskal hladilnik v predalu,

kjer je vse shranjeno v »pdf« obliki,

ostrigel si bo dolge kodre,

gledal komete,

gledal vinilke,

vse skupaj shranjeval v polivinilke,

kjer bodo vsi fragmenti v »pdf« obliki,

okej,

gledala ga bom izpod čela,

on me bo gledal prav tako izpod čela,

tretji »junak« pa bo iskal nekaj onstran poznanega,

onstran znanega,

kjer bo preganjal potepuške pse,

da bi pred prijateljicami izpadel »frajer«,

ki je trgal rožice,

kdo ve kje,

na sliki,

na sliki v »pdf« obliki,

na tej sliki v »pdf« obliki je le nekakšen kamen,

in,

sprašujem se,

je sploh smiselno,

imam sploh prav,

govorim, pojem, drdram, jecljam v »pdf« obliki,

ali se mi bodo spet drugi smejali,

da ne vem, kaj govorim,

okej,

od mene bodo zahtevali denar,

polno denarja,

okej,

gledala bom žuljave roke,

gledala bom v onostranstvo,

ujeta bom v temnem kotu,

kot pravi prerokba,

okej,

naj govori, jeclja, ihti in kriči,

jaz ne verjamem,

nihče,

nihče mi ne verjame,

da je vse skupaj v »pdf« obliki.

Kje pa sem?

Suzana Kovačič