Padam
kot prinašalka vesti na Maratonsko polje
stegujem roko s sporočilom
Utrujena
od planin ki se stekajo v dolino
kjer me potope s pričakovanji
zmrzujem
za prehod vojska na drugo stran
pod koraki počim
žvenketam v posodi za zdravice tujih zmag
in opijanje zapisovalcev zgodovine
postanem luža grenke trobelike
prileti golob srkne in umre
prileti vran se ogleda
zamahne s perutmi in odleti
veter me ne posuši z njega
v njem spim
zavita v črnino miru
nad planinami
ki se stekajo v dolino
kjer leži mrtev Fedipij
Meni je zelo všeč. Zanimiv vsebinski konstrukt, močan in nežen obenem, rahločuten.
Lep pozdrav, Irena
salke
Hvala, Salke
saj veš, pridejo deževni dnevi, a moralo bi biti poletje <3
Draga Marija, prav lepa hvala za dotike. Včasih je kak dan pretežek in padeš. Potem pa te poberejo dobri ljudje in sujeno, da greš naprej.
<3
... in ti, Irena naša, vrelec dobre poezije, greš naaaapreeeeeeeej in mi, ki te radi beremo, s teboj;)))
Na nove pesmi!
lp, koni
Hvala, draga koni, ja, grem naprej, vačsi malo nazaj, pa spet naprej :)
objem in na novo, ki je staro, pa na staro, ki ga naredimo novega ;)
Irena moj veliki naklon za ovo izvrsno djelo. Pozdrav Lean.
Lean, lepa hvala. :)
in naj bo pesem, četudi brez mesečine ;)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!