*

Ti si, ki nosiš ime,

ki te ni vredno.

 

Zadovoljno razpeta med mesečino

in plivkanjem morja. 

 

Vsak dan gledaš iz ogledala

in brusiš svoje ustnice. 

 

Veš, da so razdalje, zato potuješ

skozi, ne preko.

 

Čas, ne kraje.

 

V tebi so dnevi, ki se me ne spomnijo,

ker sem jih sam pozabil. 

 

Tudi kar vidim, je lahko

privid. 

 

In ko prestopiš v nevidno,

postaneš večja od sebe.

 

Iz sence mi mahaš,

daljna in sama.

Luka Benedičič - Mladi Pesnik

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
19. 06. 2018 ob 17:36

Zelo močna.


samo ne vem, kaj bi s tem vrivkom:

 "Čas, ne kraje."


Lepše izpelji, da se bolj smiselno vplete, ali pa, kar se mi zdi še bolj racionalno - preprosto izpusti ...

?

 Lp, L

Zastavica

Luka Benedičič - Mladi Pesnik

urednik

Poslano:
19. 06. 2018 ob 17:46

Zdravo, Lidija.

Dober pomislek. Se mi je zdelo, da bo koga od bralcev ta del zmotil. Nanaša pa se na:


/.../ zato potuješ skozi, ne preko.

(Skozi) [Č]as, ne kraje.


Ni samoumevno, vem. Ob prvem branju se zatakne. A ob branju naglas (tudi) ta del dobro izpade. 


Ne zdi se mi, da sem s tem kršil kakšno nenapisano pravilo. Morda se čez čas vseeno odločim ta del črtati. Nekaj časa naj pa še ostane.


Hvala za komentar. Lp, Luka

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Luka Benedičič - Mladi Pesnik
Napisal/a: Luka Benedičič - Mladi Pesnik (urednik)

Pesmi

  • 13. 06. 2018 ob 12:11
  • Prebrano 148 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 210.09
  • Število ocen: 8

Zastavica