Zdravo. Poznaš me najbrž.
Dobra stara sem gugalnica.
Z mano misliš, upaš in verjameš,
da svet je kot igralnica.
Z vsem zagonom in željami
gor te nesem vedno višje.
Vriskaš, v nebo se smeješ
vse do vrha v zatišje.
Gor je tisti hecni svet,
kjer kraljuje prav poseben čas.
Trenutek se ustavi s tabo
in tišina preglasi tvoj glas.
Potem pa ... Vse se preobrne.
Zdaj vihrava dol nazaj.
Kaj pa zdaj, si misliš,
kam te nesem in zakaj?
Zdaj od zadaj nad vse se dvigneš,
ko te strmo gor ponesem spet;
pod sabo vidiš svoj začetek, pot,
in spet zaženeš se v nebo verjet.
fajn, lepa, ritmična, pomensko pa močno simbolna ...
lp, lidija
in spet zaženeš se v nebo verjet.
ja, v višinah je lažje verjet ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Digi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!