Strah

sedi na sproti tebe in te čaka.

Da se drobna bitja živčnosti končno

nasitijo z mesom tvojega želodca.

Da izustiš, kar si prišel zamolčat.

 

Bik si. Velik in črn.

Pa ne znaš rjoveti, zato umiraš v tišini.

Mnogo prehitro.

 

Sediš na terasi z razgledom na Ljubljanski grad

in kadiš jutranjo meglo, ki ostaja od večera.

Pišeš nesmisle, kadar jih še zmoreš ujeti.

Zavrgel si tudi zadnjo možnost za uspeh.

 

Izogibaš se misli o skoku,

saj zagotovo spet pride

kasneje.

Urša Majcen

Tea Plesničar - Serigala

urednica

Poslano:
03. 03. 2018 ob 07:05

Pozdravljena,


Fina pesem.

Samo v razmislek - potrebujes zadnji verz?

Brez njega se pesem mnogo bolj odpre in pusti mocnejsi vtis. Strah imas omenjen v naslovu in ni potrebe, da bi ga izpostavljala v zakljucku, ker s tem pesem malce izgubi na moci sporocila.


Lpt

Zastavica

Urša Majcen

Poslano:
03. 03. 2018 ob 11:04

Hvala za komentar :)

Zastavica

Ivan Gaćina

Poslano:
03. 03. 2018 ob 21:31

Bravo Urša, čestitke!

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Urša Majcen
Napisal/a: Urša Majcen

Pesmi

  • 26. 02. 2018 ob 20:23
  • Prebrano 165 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica