M.L.
Dih Mona Lize
prhla slika sprašuje
tihe poglede.
________________
Poeti morajo jokati
da pesem začuti utrip
bolečine, zakaj.
Tudi srečni jokajo,
od smeha, od občutka
kot da je na trenutke
celi svet njihov
in se hihitajo brez razloga.
Zakaj ne,
je prišlo do zastoja
ko zaledeni misel
skupaj s telesom,
da samo hodim
in preganjam čas.
Gledam Mona Lizo
in ona gleda mene
obe brez besed,
kakor da brez glasu
veva vse odgovore
vsaka zase
in ena za drugo.
Vem, dolgočasno je
kot prazen list
kjer ni nič napisano
ali pa je veliko.
Gledam te
in tiho sva.
Irena, da, da ...
Rane so poeme tvoje,
a pridejo iz duše vse,
so prav lepe, samosvoje,
ti odevajo srce ...
Lp, Sašo
Dobro jutro Sašo
Tvoje besede pogrejejo jutro.
Hvala ti in istočasno, odlično pišeš.
Me veseli, moramo da damo ven, tako je ... .
Lepi srečen dan ti želim Sašo,
Irena
Irena, globoka pesem. Besede so kot reka, se zaustavljalo v tolmunu, da zvrtijo svoje misli, ki modro odsevajo pot. Čestitam.
Lep pozdrav,
salke
Salke, lepo pozdravljen
Veš, hvala ti. Mi veliko pomeni, da je pesem všeč, da se dotakne
in se navznoter začuti. In kot si čutno napisal, besede so reka,
ki odsevajo pot... .
Želim ti dober, srečen dan,
lep pozdrav, Irena
Draga Irena, zamislila sam se nad ovim razgovorom bez reči sa Mona Lizom... Sjajno!
Lp Milena
Lep dobro jutro Milena
Veš sem vesela, da si videla v globino, tako kot zmeraj znaš.
Res je.
Želim ti lepe zimske dni z ognjem v srcu.
Na srečo in veselje, Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 01. 12. 2017 ob 03:54
- Prebrano 739 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 199.06
- Število ocen: 16