KALUP

 

prazen sem
le ovitek slabe robe
na polici življenja
ki je nihče noče
počasi poteka moj rok trajanja
a nikomur ni mar
milijarde kalupov
v vseh barvah
se drenjajo poleg mene
iščejo kupce
toda trgovina je prazna
sami sebi smo konkurenca
sami sebi smo davek
zemlja pa počasi poplesuje
po svoji liniji
in se ukrivlja pod našo težo
zavrgli smo ulitke
ki so bili dobri
sedaj smo ostali le mi
izdelki masovne proizvodnje

pohandy

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 12. 2017 ob 19:35

Pesem, ki izpostavlja uniformiranost družbe s primerjavo masovnih proizvodov - človek je postal blago s kratkim rokom trajnja (pa ne zaradi starosti) ... čestitke,

Ana

Zastavica

pohandy

Poslano:
05. 12. 2017 ob 20:25

hvala

Zastavica

JUR

JUR

Poslano:
05. 12. 2017 ob 21:52

ostili = ostali ?


Lp, JUR

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
07. 12. 2017 ob 19:44

Jur, hvala za ostro oko - popravljeno,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

pohandy
Napisal/a: pohandy

Pesmi

  • 30. 11. 2017 ob 05:56
  • Prebrano 97 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica