Po hladnem morju
s počasnim tempom
plavam
postajam žaba
ko širim in ožam
roke z nogami
ne pride mi do živega
da sem odšla
v visoko vodo
koder ne zmorem več
s stopalom do dna
zanašam se samo
še na utrip in voljo
da me prinese tok nazaj
ker mi zmanjkuje moči
in pod menoj
so morske kumare
ki bi me rada žgale
opletam s trupom
in prihajam
nazaj na izhodišče
ponovno se navajam
korakov
samo sonce je
medtem utonilo
zvijem se
v široko brisačo
in stisnem ustnice
Irena, zelo se mi dopade tvoja pesem. Pelje skozi predstavljanje slike in občutkov.
Lp, salke
Dober večer salke
Mi je lepo, da si čutil v pesmi kar naj bi podala.
Želim ti lep večer,
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!