Poslednje partizansko pismo
Gledam dolino:
zelena reka
odteka
v tišino.
Kako grozljivo
leta
netopir nad njivo ...
Večer je,
enainštirdesetega leta,
Nemci neustavljivo
plenijo in morijo.
Naša četa
se je skrila
v bližnjo hosto,
poletje je, gozdne jagode zorijo,
jutri gremo v napad,
(danes imam prosto)
draga Nina, imam te rad,
adijo!
nikjer, to je avtorsko delo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 01. 10. 2017 ob 08:56
- Prebrano 601 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 165.8
- Število ocen: 8