Nemirne vode

neskončne širjave rojevajo dan
razpiraš krila in jadraš
čez jantarno morje
kjer obmolkne biserovina globin

 

še dlje

 

kjer um razprši svetlobo nebes
kjer so v patino odete stožčaste hiše
mestni grad vodnjak in stopnišče
stisnjeno k bregu ki ga liže izvir

 

kjer preprosto

 

segaš navzgor in plezaš v vrhove
kjer v zataknjenih vejah veje vihravost
kjer so zapičene iskre tlečih norosti
kjer te prizemlji in klecneš v razdalje

 

podiraš pregrade

 

na sotočju nihajočih mostov
se razlivaš v drobce ogledal
izmivaš prodnato strugo
kjer s starikavim licem bredeš sipine

 

in neslišno odtekaš

 

stopaš za senco ki se izmika
skozi obarvan svet plimovanj
si nasiplješ peščeno bogastvo
skrito v zatoku ujetih iskanj

 

dama

Komentiranje je zaprto!

dama
Napisal/a: dama

Pesmi

  • 13. 09. 2017 ob 10:30
  • Prebrano 181 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica