gnezdim med rožami
med kapljami barv
ob zadnjem zamahu božje slikarke
vdihujem ostanke nedolžnosti
nevednost o krilih
vabila k pitju medičine
lovim zvoke ob razpokih popkov
nad posušene trave
spustim metulje
ki skriti prhutajo v žilah
pijani od zgoščenih nektarjev
še imajo kam sesti
dokler ponujaš roko
dišečo po trobenticah
s semeni vijolic v gubah na dlaneh
ki pokrijejo moje
v brazdah rastejo pisani vrtovi
kamor me poležeš
zopet mlado
voljno
dehtečo po cvetovih
ki jih izmikava
utrujeni stvarnici
Kako barvito in toplo ... lepo je tudi tisto izmikanje na koncu.
Lep večer, Irena
In pohvala vsem tvojim pesmim, zame je vsaka prekrasno darilo.
O, draga Ivanka, pustila si me brez besed. Iskrena hvala za tvoje mnenje, ki mi zelo veliko pomeni. Pravzaprav je presežno :) in mi je kar malo nerodno. Sem ga pa zelo vesela, sploh od tako dobre pesnice <3
objem
Irena
urednica
Poslano:
10. 09. 2017 ob 18:22
Spremenjeno:
10. 09. 2017 ob 18:23
Tudi meni je vešč, le druga kitica se mi zdi preobložena, kot bi naredila nekakšen vozel tej pesmi ... Premisli, če ga lahko razrahljaš,
lp, Ana
Hvala, Ana
Morda:
ob zadnjem zamahu božje slikarke
vdihem ostanke medičine
lp
irena
Pesem (ljubezenskega) zorenja, ki s pomočjo narave (stvarnice) uspešno premaguje obsedenost z večno mladostjo, ki jo posedujemo ljudje ... čestitke,
Ana
O, kako godijo take mehkovoljne pesmi. Res ti ležijo. Čestitam, Irena!
Lp, Sašo
Ana, prav lepa hvala <3
Sašo, mehko postaja :D
Hvala ti!
Zelo lepe podobe, ki se vrstijo kar ena za drugo! Lepa!
lovrenka
Hvala, Lovrenka <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!