Ta večer
sva skupaj dihala v svečo
tebi
ni več uspelo vzplapolati plamena
jaz sem jo plaho zate ugasnil
postelja je bila domača v kotu
pod razpelom so ostali jokali
to jesen
klečal sem tam in videl
da je smrt najbolj strašljiva
v ugaslih očeh.
Pesem se me je dotaknila, morda bi razmislil le o nekaj podrobnostih:
...
postelja je bila domača v kotu / domača postelja je bila v kotu
pod razpelom so ostali jokali
to jesen
klečal sem tam in videl / sem klečal tam in videl
da je pri smrti najbolj strašljivo
ko umrejo oči. / hm, že itak govoriš o umiranju - morda ko ugasnejo? ali kaj podobnega
Pri kratkih pesmih se mi zdi zelo pomembno, da je vsak verz premišljen - svetujem ti, da se ogibaš nenaravnemu vrstnemu redu besed.
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!