tečem skozi somrak in na mojem
obrazu cveti ustnica. ali poznaš
stok mrka na razgrizeni travi.
ali veš za planine, polne jutranjih
mačkov, glasnih dreves in enonogih
slamnikov, ki vstajajo vedno z napačnim
steblom. ali slutiš zimo.
okoli mene voda. okoli mene presneta
naličena voda s pristriženimi perutmi.
nisem otok. kaj bo prej odteklo: voda ali jaz.
v mojo temo pohlepno vdirajo svetlobne zeli.
polagajo se na praske in modrice. nekaj
v kotu vrešči vedno manj rumeno.
ali si slišal za dimnike, ki rastejo iz betona
in ne preštevajo ljudi. ali si šel mimo škatle,
v kateri gomazijo ustvarjalci, ali si ugriznil
v njihove navdihe. muza je izmuzljiva
in pomolzena pase le močvirnate prsi.
ali veš, kako dolgo so zaprte sledi
in kdo je paznik.
Vidim močvirje in dvigovanje, ki se vsakič ozre v drugo smer, vprašanja, ki nagovarjajo (bralca, sopotnika?), da bi jih razrešil - ali še raje: odzvanjal in jih množil ... še posebej me je navdušilo:
muza je izmuzljiva
in pomolzena pase le močvirnate prsi.
Čestitke, lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!