Srh, srh, srh,
kot ptič noči po sobi raja.
Na oknu lomijo se veje
in pasji lajež strah poraja.
Prh, prh, prh
se z vrb pod kandelabre stresa.
Kot da je sneg, meglica,
koprena, resasta zavesa,
pogledu cilj zakriva.
Ena, dve, tri, štiri, pet ovčic
skaklja pod temnim stropom,
a klic nokturnih skritih misli
me vsakič reši pred potopom
-- v sen.
Ven, ven, ven
pot podzavest utira.
Nespečnost izhlapeva
iz jam duševnega nemira.
Vse spi, še pes počiva,
le mene našel ni spokoj
in hladen
znoj, znoj, znoj,
-- me prekriva.
. naredi nekaj z verzom, kjer imaš dim iz cigareta. dim je iz cigarete, ki je ženskega spola; vem, da se uporablja tudi cigaret, m.sp., ampak tvoja pesem je drugače vsa lepo skladenjsko ok in z narečjem ali pa s pogovornim jezikom nezaznamovana.
drugače pa, fajn, ja, res ...
xD sem spremenil. Sej stresa se pa z vrb? To sem prav dal ane?
Veš, da.
:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!