posodim ti kisik primi ga s svojimi vodenimi prsti in si ga vtri v lasišče
možje z brki vozijo avtomobile na štirikolesni pogon
poročajo se z ženskami katerih dojke neustavljivo jočejo
njihovi prvorojeni sinovi zrejo v srebrna očesa sekiric
ko v mestu ugašajo luči se prebujajo potni in osamljeni zaviti v satenaste rjuhe
prizadevne matere sanjajo o nič odstotni obrestni meri
petnajst odtenkov sive barva tanke rezine erektilnih tkiv na prosekturi
strokovnjaki so uporabili posebna barvanja in napisali odmeven članek
na fejsbuku sem si namalal francosko zastavo čez fris
(kaka dobra fora je to)
vaš firer je bil vegetarijanec ne streljajte!
nekje čakajo njegove drobne zoglenele kosti
in mogoče kak dobro ohranjen podočnik
urednica
Poslano:
25. 02. 2017 ob 17:36
Spremenjeno:
25. 02. 2017 ob 17:36
Prepad med zmožnostjo in resničnostjo, med svielnimi rjuhami in plastično medicinsko mizo, odtenki sivine - in koliko jih sploh zaznamo (s prostim) očesom? - popust na izginjanje ... antiutopija, ki se naslanja na zoglenele kosti (zgodovinski pepel) ... čestitke,
Ana
Zobje se ne razkrojijo, ne. Bakterije jih napadajo sam za čas življeja, ko pa umrješ jim očitno niso več zanimivi.
Poslano:
27. 02. 2017 ob 17:04
Spremenjeno:
27. 02. 2017 ob 17:05
<!--[if gte mso 9]><xml>
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!