pritrkavanje zvonov grbanči samotna polja
utrujene krošnje stresajo ptiče z vej
zmrznjena slina lačne zveri
zamolkel krik brez kričečega
svetle lise vleče tema v noč
pot je kakor geslo križanke
rdeče luči slamnatega večera
prihodnik premaga preteklik
šelestenje copat mimo vogala
prgišče objemov za vrati bližine
premik besed v svetlobo krožišča
zajetost slasti prekrije sledi
kot hladna pijača na vroč dan ali topel čaj v mrazu - paše sveže, paše, ker pogreje
Lp
Pi
igorj
Pozdravljen!
Ponovno sem prebrala vse tvoje pesmi. Vesela sem, da si se nam pridružil. Všeč mi je tvoj stil pisanja. Sama ga dojemam kot izostren pogled skozi fotografski objektiv, čustva, ki jih izražaš, pa se me dotikajo melodično. Nič ni odvečno, metaforična jasnost, zreducirana zgoščenost ...
Seveda; to je samo osebno mnenje.
Poklon.
"filia"
Poslano:
19. 01. 2017 ob 23:53
Spremenjeno:
19. 01. 2017 ob 23:54
čustvena zgoščenost, ki pogreje kot vroč čaj
Irena, triglav, hvala obema za topel odziv.
Filia, tvoje besede me objemajo, polnijo moje dlani.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!