dežuje
pomota je bila
da so se zganili
pisane bucike so strgali s kril
in oživeli
saj ne bi uspeli
saj ne bi ujeli upora vetra za let
pomota je bila
bil je le lajež
lovišč
osamljen
kot moji metulji
v vitrini
*
dežuje
sem kriva
za luknje
ki hodijo vase
in srkajo prostor
prostor
ki sva ga zgradila
in ga še ljubim
Prostor, ki se seseda sam vase, potem ko so odleteli metulji... takšen vtis naredi name tvoja pesem. Dobra je.
Lp
A
Andrejka, ostane praznina, če odletijo ...
lp
Odlična pesem z močno simboliko, ki ponazarja praznino po izgubi in v zaključku pripelje v dvom o tem, če je resignacija možna ... in ali je možno naprej brez samoobtoževanja? ...
Lp, lidija
Ponavljajoča se vprašanja ...
Hvala Lidija
lp
Te dni nisem uspela prebrati vseh pesmi. Res bi mi bilo žal, če prav te ne bi.
Tako polna votlost!
Poezija, ki to je.
Lp
I.
Lajež iz večnih lovišč, osamljen, kot moji metulji v vitrini.
vse tvoje je poetično, tudi komentar ;)
Drugače pa vsi manj ali več tulimo v luno ;)
Objem
Pač tak dan, saj veš Irena ... za prižiganje luči.
lp
ja, večinoma so taki dnevi - za prižiganje luči :)
mi pa kresničke, ki kratko svetijo in metulji, ki lepšajo svet
Objem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 21. 08. 2016 ob 07:23
- Prebrano 873 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 477.9
- Število ocen: 17