nimate pojma
bog je moj otrok
spočela sem ga v jarku
ko je razneslo johna
in so se njegovi možgani
zarili v moja usta
john je bil dober vojak
ni razmišljal
ni se smejal
smela sem hoditi
po njegovih škornjih
z menoj je delil naboje
gozdne jagode
in nočne straže
ko sem se preoblačila
me je gledal
drugi me niso gledali
s hlačami pod koleni
so se vtikali vame
slišala sem jih
jaz deroča reka oni čolnarji
komaj so našli pot iz mene
na koncu sem vstala
pomanjšana
otresla prod s telesa
in poiskala johna
ko bo zvečer vse tiho
in bodo samo psi iskali lastnike
si bom očistila uniformo
polna je blata in krvi
zdi se mi
da je na desnem rokavu
še nekaj johnovih las
Krasno, Vesna, meni zelo všečna. Izredno me je pritegnila ta sočnost besed, ki kar kličejo k ponovnem branju. Ni kaj, zelo pohvalno! :-)
Lp, Sašo
Zanimiva pesem, tale verz bi morda skrajšala:
so vtikali vame svoje dele
v:
so se vtikali vame (pa še dvopomensko je).
Kaj meniš?
Lp, Ana
Se strinjam. Hvala, Ana. :-)
Pa hvala, Sašo, za komentar. :-)
Lp,
Vesna.
Pretresljiva pesem o osebni izkušnji vojne, ki jo dela še bolj grozljivo, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!